Pomislite! Ljudje, ki so vam kakšna štiri leta bolj ali manj lagali in živeli bolj ali manj na vaš račun, od vas znova pričakujejo, da boste kot poslušni državljani izpolnili svojo dolžnost in oddali listek za enega ali drugega pujsa, ki se pita pri istem koritu. Mar se vam ne zdi to že nekoliko jalovo početje, glede na to, da boste vnovič razočarani nad našim čudovitim prividom demokracije?

Anarhisti volilno farso reprezentativne demokracije zavračamo zaradi več vzrokov. Najpomembnejši razlog je verjetno ta, da realne izbire ni – na volitvah lahko izbiramo le med kandidati, ki ustrezajo interesom resničnih oblastnikov (gospodarstvenikov, bankirjev, tujih politikov…). Tako glas večine, kaj šele razuma, ostane nekje v belem šumu ozadja, preglašen s pompom parcialnih interesov in njihovih glasnikov – politikov.

Nadaljni razlog je, da mi, volivci, nimamo nobenih zagotovil, da bodo lažnivci kaznovani. V teoriji naj bi lažnivci pogoreli, ker bi izgubili zaupanje volilnega telesa in jim tako, še vedno v teoriji, ni v interesu lagati. Dejansko pa lažejo vsi – torej volivci nimamo lažnivcev s komerkoli nadomestiti! Tako lahko le jalovo upamo, da se bodo politiki v naslednjih štirih letih nekoliko popravili, kar tako, sami od sebe, ter da nam ne bodo več povzročali toliko škode na račun svojih prijateljev.

Volitve zavračamo tudi iz več načelnih razlogov. S svojim glasom bi namreč pristali na legitimnost obstoječega sistema, ki nas zatira, ki je skorumpiran in ki je že sam po sebi samouničujoč. Reprezentativna demokracija volivcem omogoča le majhen vpliv na politiko, živimo pa v času, ko so nujno potrebne široke spremembe. Nujno potrebujemo okoljske, gospodarske in politične spremembe, ki bi nam zagotovile ne le kvalitetno življenje, socialno in siceršnjo varnost ter osnovne človeške potrebe, marveč celo preživetje. Brezbrižnost velekapitala in razpihovalcev vojn je namreč pripeljala človeštvo na rob preživetja. Ogroža nas namreč tako ekološka kataklizma, ki je direktna posledica kapitalističnega pohlepa, kot tudi nuklearni holokavst, ki ga v veliki meri pripravljajo ravno največji branilci demokracije. Le-ti seveda ne bodo dovolili posegov v svoje interese, četudi je na kocki človeštvo! Res je, če bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane …

Kaj pa nam sploh ostane. Če si želimo vsaj preživeti? Pravzaprav kar precej. Vrednote, ki so nam kot anarhistom najpomembnejše, so denimo solidarnost namesto tekmovalnosti, konsenz namesto konflikta, vera v človeka namesto vere v trg, pravica za vse namesto pravice za bogate in tako naprej. Naša najvišja vrednota pa je nesporno svoboda. In vanjo verjamemo zato, ker je človek misleče bitje. Kot tako mora svoje odločitve sprejemati sam – če kdo počne to namesto njega, ga naredi za nesvobodnega. Tako se lahko že zdaj organiziramo – namesto enega predstavnika vladajoče elite lahko pripravimo svoje organizacije, svoje zveze, svoje sindikate (ki bi lahko za spremembo dejansko bili namenjeni delavcem, ne pa političnim opcijam…) in tako naprej.

Laž demokracije pa se verjetno najbolj očitno kaže na delovnem mestu. Pomislite – to je prostor, kjer preživimo skoraj tretjino svojega življenja. In kje je tu demokracija? Res je! Šef ukaže, vi delate.

Seveda ni potrebno, da je temu tako. Le prepričali so vas. Na svetu je vse polno zelo uspešnih podjetij, ki jih vodijo delavci sami. Nekaj takšnih je celo pri nas! In ta so dokaz, da ljudje ne potrebujejo vodij, da lahko nekaj naredijo dobro in da so s svojimi izdelki celo na trgu, ki je že pregovorno v rokah mogočnih, precej uspešni. Berite. Glejte dokumentarne filme. Predvsem pa se pogovarjajte s soljudmi – videli boste, niste sami!

Pravijo, da anarhistični sistem ne more delovati. Potreboval naj bi popolne ljudi, ti pa so v resnici pokvarjeni … ampak – ali zaradi tega potrebujemo sistem, kjer ravno največji pokvarjenci vladajo ostalim?

Savinjski anarho-organizacijski svet – SAOS

Več prispevkov iz rubrike:

• Izjave za javnost