Vaša kriza, naša življenja
› Izjava za javnost ob globalnih protestih 15.O
15. oktober je dan, ko se v Kopru, Ljubljani, Mariboru in drugod pridružujemo globalnemu gibanju za korenite spremembe obstoječega družbenega sistema, gibanju za ukinitev kapitalizma. S tem nadaljujemo boj za delavske in socialne pravice, boj proti izkoriščanju in poniževanju, boj za dostojanstvo!
300.000 ljudi, ki v Sloveniji živi na ali pod pragom revščine in preko 100.000 (prijavljenih) brezposelnih tudi pri nas niso več abstraktne številke, temveč vse bolj konkretna realnost. To kar je za elito kupčkanje z bilancami, dokapitalizacijami, privatizacijami, bailouti in rebalansi, so za nas neplačane položnice in krediti, vrste pred zavodi za zaposlovanje, podplačane službe in negotova iz-danes-na-jutri delovna razmerja, najemniške stanovanjske luknje, izkoriščanje na delovnem mestu in nečloveški delovni pogoji. V času, ko se družba sooča z globoko in vsesplošno krizo, se veliki večini prebivalstva slabšajo življenjske razmere . Oblastniki, ki so krizo zakuhali, sedaj njeno breme želijo preprosto prenesti na ljudi. Čeprav je kriza neposredna posledica njihovih odločitev, zaradi katerih bogatijo elite, trpijo pa milijoni, tudi danes nadaljujejo z isto politiko, ki nas je pripeljala v to nevzdržno situacijo. Z javnim denarjem rešujejo finančne institucije, banke in kapitaliste, hkrati pa od nas zahtevajo zategovanje pasu, ki je bil itak že pred krizo pretesen, ter podporo reformam, ki so v direktnem nasprotju z našimi interesi. Kako si lahko kdo sploh zamisli, da naj bi delo v slabših pogojih, z manj pravicami, dlje časa in za nižje plače (če sploh) lahko izboljšalo naša življenja? Kako si kdo sploh drzne pomisliti, da bo krčenje socialnih pravic, uničenje javnega šolstva, zdravstva in drugih socialnih ustanov pomagalo rešiti naše težave?
Časi, ko so ljudje verjeli, da lahko te stvari rešijo politiki te ali one barve in sposobnosti, so dokončno minili. Njihova dejanja na terenu so namreč bolj jasno kot vsak politični pamflet razkrila dejstvo, da vse politične stranke in vsaka vlada preko države delujejo zgolj v interesu kapitala ter tako v resnici ne zastopajo nikogar drugega kot samih sebe in svojih kapitalskih botrov. Zato vemo, da predčasne volitve v resnici ne bodo spremenile ničesar in da izboljšanja lastnih življenj ne moremo doseči s pomočjo ali preko obstoječih institucij, novih in starih strank. 15. oktobra bomo zato zavrnili tudi vsakršno predstavništvo in parlamentarizem nasploh. Tudi na ulicah bomo gradili nov sistem odločanja: direktno demokracijo, v kateri šteje glas vsakega posameznika, in kjer vsi soodločamo o stvareh, ki se nas tičejo. Za našo svobodo ne potrebujemo voditeljev, za realizacijo naših želja nočemo navodil!
Tako kot je jasno, da naših težav ne morejo rešiti v parlamentu je jasno tudi, da sprememb na bolje ne more biti v okvirih kapitalizma. Finančna kriza je temeljna značilnost kapitalistične produkcije, ki nas odtujuje od stvari, ki jih proizvajamo, od samih sebe in od naših soljudi. Tudi če se tokratna konča, življenje ne bo nič lepše, saj bomo še naprej podvrženi istim odnosom izkoriščanja in istim mehanizmom razlaščanja. Potrebne so temeljne spremembe sistema kot celote in kolektivizacija družbenega bogastva, saj se v današnji situaciji nismo znašli zato, ker bi bil kapitalizem dober sistem, ki je le izgubil svoj kompas. Ne, kapitalizem je tista prava kriza, zato ta ne bo končana, dokler ne bo konec kapitalizma!
Poleg „sobotnih protestov“ moramo storiti korak naproti alternativam tudi na drugačne načine. Svoja življenja moramo vzeti nazaj v svoje roke in se organizirati ter povezati povsod, kjer smo izkoriščani, zatirani in nadzorovani: na naših delovnih mestih, v izobraževalnih ustanovah, v javnih prostorih in v naših soseskah. Vzpostavljati moramo avtonomne delavske sindikate, skupine, kolektive in skupnosti. Le skupaj, kolektivno in organizirano bomo lahko izzvali elite in sistem kot celoto. Pri tem moramo že danes vzpostavljati nove odnose; odnose, za kakršne si želimo, da bi začrtali okvire bodoče družbe. Na vseh ravneh je potrebno uvesti sisteme direktno-demokratičnega odločanja in samoupravljanje! Delovati moramo brez hierarhije in od spodaj, združevanje mora biti vključujoče in horizontalno. Take strukture bodo postavile človeka in družbo na prvo mesto ter tako krepile sodelovanje, medsebojno solidarnost in pomoč. Le družba postavljena na teh temeljih lahko ustvari okolje, v katerem bomo vsi ljudje lahko živeli dostojanstveno in svobodno sledili svojim željam.
Pri tem se ne mislimo zanašati na moderna orodja komunikacije, kot so denimo Facebook in druga virtualna socialna omrežja. Čeprav se morda zdijo ta uporabna za povezovanje in koordinacijo, so preprosto lahko zlorabljena in v resnici služijo za nadzor. Hkrati poglabljajo odtujenost in atomiziranost posameznikov v družbi, kjer nam je odvzet vsakršen glas in lahko kritiziramo le naravo stvari, ne pa sistema kot celote. Če želimo graditi drugačen svet, se moramo povezovati v realnem prostoru in času, ustvarjati nove javne in socialne prostore in na ta način nastopiti v boju za naše pravice!
Petnajstega oktobra bomo zato zasedli ulice, ceste, trge in skupaj odločali o naši sedanjosti in prihodnosti. S praksami direktne demokracije na skupščinah, sestankih in na ulici smo že zavrnili predstavniški sistem odločanja elit, z decentralizacijo se bomo zoperstavili koncentraciji bogastva v rokah peščice ter z direktnimi akcijami prekinili ustaljene tokove kapitala.
ZA DELAVSKE IN SOCIALNE PRAVICE, NE REŠEVANJE BANK IN KAPITALISTOV!
NE RABIMO NOVE VLADE, AMPAK NOV NAČIN ODLOČANJA!
NE PRIVATIZACIJA, KOLEKTIVIZACIJA VSEGA!
Anarhistična pobuda Ljubljana - Federacija za anarhistično organiziranje
V Ljubljani, 15. oktobra 2011
Anarhistična pobuda Ljubljana je avtonomna skupina, članica Federacije za anarhistično organiziranje.
Sprintajte letake in jih razdelite v svoji okolici: