V septembru in oktobru je naše kraje (ponovno) obiskal prav poseben cirkus – predvolilna kampanja za lokalne volitve. V skladu s pričakovanji je naša mesta preplavila predvolilna propaganda v številnih različicah, ki pa je bila – tudi v skladu s pričakovanji – zelo dolgočasna. Mar res še kdo verjame obljubam, ki krasijo jumbo plakate?

Volitve ne prinašajo sprememb!

Volitve so za nami, a nas ne zanimajo rezultati. Dobro namreč vemo, da je popolnoma vseeno kdo bo prišel na oblast. Še tako velike spremembe na položajih oblasti namreč ne spremenijo ničesar zares bistvenega. Pravzaprav je jasno, da je namen vsakega oblastnika prav ohranitev trenutnega stanja in da so vsakokratne in vse volitve zgolj eden izmed sistemskih mehanizmov za ohranjanje in reprodukcijo obstoječih razmer in razmerij v družbi. Ekonomski sistem in način produkcije ni pod vprašaj postavljen na nobenih volitvah, prav tako pa ne (slaba) organizacija družbe in njena politična ureditev. Tudi po letošnjih volitvah ostajamo v gnilem in propadajočem kapitalizmu, ki naša življenja dela nevzdržna, prav tako pa ostajamo v parlamentarizmu, ki ljudem onemogoča dejanski vpliv na politiko oziroma na upravljanje z našimi mesti in lastnimi življenji.

Naši interesi so drugje. Naši interesi so v nasprotju z interesi vseh kandidatov, ki se na volitvah ponujajo za preboj na oblast. Naši interesi, kot tudi interesi večine prebivalstva, so v popolnem nasprotju z interesi vladajočega razreda (kapitalisti, politiki in tistimi, ki delujejo v njihovem interesu). Nas ne zanima boj za oblast ali oblast sama, mi se zavzemamo za njeno popolno ukinitev in za radikalno reorganizacijo družbe.

Naši interesi so drugje

Zanima nas avtonomija, popolna neodvisnost od vseh struktur obstoječega sistema, od vseh ekonomskih in političnih struktur oblasti. Zato se organiziramo in delujemo na ta način.

Zanimata nas naš položaj in razmere na delovnem mestu, naša vpetost v produkcijski proces ter odtujitev in izkoriščanje, ki ga le-ta prinaša. Zanimajo nas naše plače, pogoji dela in seveda razredni boj, katerega del smo. Ne mislimo mirno sprejeti nižjih plač za daljši delovni čas in ni nam vseeno, ko nas ali naše sodelavce postavijo na cesto. Skrbi nas negotovost, ki jo prinaša stanje na delovnem trgu in popolna prekarizacija, ki izhaja iz novih oblik zaposlovanja. V končni instanci nas zanima tudi preseganje mezdnega dela kot takega, proizvodnja brez šefov in ostale alternative kapitalističnemu načinu produkcije.

Zanima nas sistem izobraževanja, v katerem sodelujemo in vednost, ki nam jo (ne) ponuja. Ni nam vseeno, ko skušajo privatizirati naše šole in naše fakultete, da bodo izobrazbe deležni zgolj bogati. Še vedno se zavzemamo za popolnoma brezplačno izobraževanje za vse in progresivne spremembe v in izven izobraževalnih institucij. Zato že danes vzpostavljamo alternativne modele izobraževanja, ki vsem sodelujočim prinašajo največ koristi in znanja.

Zanimajo nas ekološka vprašanja in kako kapital uničuje naše kraje ter posledično naše zdravje. Ni nam vseeno, ker smo zaradi brezbrižnosti in pohlepa kapitala, ki v imenu dobička ruši vse pred seboj, pristali na robu preživetja.

Seveda nas zanima tudi ureditev naših krajev in sosesk, v katerih živimo, a ne na način, ki bi predajal odgovornost na politike. Zanima nas obramba javnih prostorov pred vsakokratnimi poskusi privatizacije. Nočemo novih nakupovalnih središč in nevzdržno visokih najemnin stanovanj. Hočemo socialne prostore, ki bodo na voljo vsem, ki jih za realizacijo svojih idej in sanj potrebujejo.

Anarhizem kot metoda

Vemo, da obstoječa ureditev potrebuje široke okoljske, gospodarske in politične spremembe. Zato nas zanima mreženje, povezovanje in solidarnost med in z vsemi tistimi, ki so prepričani, da je potrebno obstoječi sistem temeljno spremeniti ter, da do takih sprememb ni mogoče priti z ustaljenimi praksami boja na političnem in ekonomskem področju; da do temeljnih sprememb ni mogoče priti na volitvah. Nas zanima samoorganizacija, svobodno združevanje posameznikov, ki vedo, da lahko svoj položaj v službi in družbi izboljšajo samo sami in tako, da svoja življenja ponovno vzamejo nazaj v svoje roke. Pri tem nas zanimajo alternative ustaljenim praksam organiziranja in delovanja, ki so uveljavljene danes in katere obstoječi sistem promovira preko lastnega primera in ideologije. Namesto hierarhije, avtoritet in represije, namesto ukazov od zgoraj in pokornega sledenja le-tem, nas zanima delovanje od spodaj, horizontalno povezovanje, decentralizacija ter vzajemna pomoč in sodelovanje. Namesto parlamentarizma nas zanima direktna-demokracija, njeno vzpostavljanje in prakticiranje, kjer vsak glas šteje, in kjer so ljudje tisti, ki odločajo o zadevah, ki se jih direktno tičejo. Namesto političnega boja na volitvah in od zgoraj vodenega sindikalnega boja na delovnih mestih, nas zanima direktna akcija kot metoda boja za uveljavitev naših interesov. Vse to prakticiramo že danes in nismo sami.

Aktivni bojkot, namesto pasivne abstinence

Zato in na ta način smo „sodelovali“ tudi v letošnji predvolilni kampanji. Seveda brez svojih kandidatov na kvazi-neodvisnih listah ali listah posameznih strank, temveč z našo prisotnostjo, predstavitvijo naših stališ in idej ter z akcijo. Letošnje lokalne volitve smo naslovili z aktivnim bojkotom in ne s pasivno abstinenco oziroma apatijo, kar smo počeli v preteklosti oziroma kar počne večina tistih, ki so upravičeno že zdavnaj obupali nad sistemom, in ki tako kot mi ne zaupajo niti v volitve niti v posamezne kandidate. Preko različnih nalepk in plakatov, z grafiti in transparenti ter z izjavami za javnost in javnimi akcijami smo vzpostavili uspešno komunikacijo z ljudmi ter odprli javni prostor za razpravo o stvareh, ki se nas tičejo in o težavah, s katerimi se soočamo. Vzporedno smo seveda govorili tudi o alternativah, ki so na razpolago že danes. Sporočili smo tisto, kar nas vladajoča ideologija prepričuje, da ni res, a smo sami v naših življenjih dojeli to že zelo dolgo nazaj – da obstoječi sistem nujno potrebuje temeljne spremembe v smeri enakosti in svobode ter ne-kapitalističnih družbenih odnosov, ki bodo gradili, ne pa rušili dostojanstva vsakega posameznika. Sporočili smo tisto, kar nas je naučila zgodovina in lastne izkušnje - namreč da so volitve v tem smislu navadna farsa, popolnoma nepomembne, saj ne omogočajo sprememb, ki jih naša družba in naša življenja zares potrebujejo. To jasno tudi ni namen volitev. Boj na volitvah je boj vladajočega razreda za oblast. Je boj, pri katerem ljudje nismo pomembni, čeprav nas ideološki aparati države prepričujejo v nasprotno. Da naj bi z oddajo našega glasu vplivali na prihodnost in upravljanje družbe, ter da so volitve izraz demokracije. Volitve so pravzaprav le privid demokracije in če glasuješ, jim daješ legitimnost, s tem pa sam sebi vežeš roke.

Akcija govori več kot besede

Ker so naši interesi drugje, je bila tudi naša „volilna“ kampanja nastavljena tako. Niso nas zanimali mediji in predvolilna soočenja, zanimalo nas je organiziranje od spodaj, povezovanje in komunikacija z ljudmi. Naslavljali nismo oblasti in medijev, ampak ljudi. Polepili smo na tisoče nalepk in stotine plakatov, naredili na desetine grafitov in organizirali različne javne akcije. Aktivni smo bili v vseh delih Slovenije, v vseh večjih mestih. Pečat smo pustili na gorenjskem, na primorskem, na dolenjskem, na štajerskem, v Zasavju in v Posavju. Na desetine aktivistov in aktivistk iz vseh delov Slovenije je volilni cirkus izkoristilo za komunikacijo z ljudmi in vzpostavljanje novih zavezništev. Preko akcij smo poglobili obstoječo mrežo našega projekta, vzpostavili nove kontakte in tako odprli pot za delovanje in širše združevanje v prihodnje. Kampanji so se pridružili tovariši in tovarišice, ki (še) niso del naše organizacije, a so na popolnoma enak način v le-tej sodelovali. Hkrati je naša kampanja v nekaterih krajih spodbudila tudi avtonomno akcijo in neodvisno delovanje, a v skupno smer. Naša prizadevanja in naše ideje so podrli številni ljudje, tako na ulici kot preko naših uradnih kontaktov. Našim stališčem so podporo izrazili celo taki, ki jim grafiti ali nalepke vsepovsod niso všeč in so nas zato opozorili na način izražanja. Ker smo odprto in vključujoče gibanje, pripravljeno na sprejemanje kritik in novih predlogov, smo vsa opozorila vzeli resno in poskušali vpletenim pojasniti naš namen.

Naslednja kampanja?

Čeprav je bila naša kampanja zastavljena zelo zadržano ter brez visokih pričakovanj, smo z rezultati le-te lahko več kot zadovoljni. V skladu z našimi principi, strategijo delovanja in postavljenimi cilji, smo motivirali številne ljudi, da se pridružijo prizadevanjem za spremembe, ki bodo ustreznejše za ljudi. Nekateri so to storili z aktivno podporo in sodelovanjem, drugi z zadržki in tiho podporo. To je dovolj, da se lotimo naslednjih kampanj in akcij s polno samozavestjo ter, da organiziranje anarhistične mreže nadaljujemo v skladu z možnostmi, ki so se odprle.

Članek je bil napisan za anarhistični časopis Avtonomija, kjer je bil tudi originalno objavljen (3. številka, maj 2011).

Več prispevkov iz rubrike:

• Članki